Prijateljica je opazila da ji zadnje čase navadna očala za branje ne zadoščajo. Zato se je odločila da bo na spletu poiskala pregled oči Maribor, da bi se kar naročila na okulistični pregled, da bi tako tudi ugotovil ali potrebuje nova očala. Namreč po daljšem delu za računalnikom je opazila da ima tudi glavobole in utrujene oči. Navsezadnje pravijo da je zelo pomembno da opravimo pregled oči vsaj na 2 leti, oziroma prej če opazimo kakšne simptome njene spremembe.
Tako se je tudi zavedala da je zgodnje odkrivanje slabovidnosti lahko zelo dobra preventiva pred resnejšimi očesnimi boleznimi zato se tudi rada posveti torej profesionalnemu okulistu. Zato je bil tudi ta pregled oči Maribor zelo pomemben, saj navsezadnje je bilo zdravje na prvem mestu in res se je ustrašila da ne bi dobila kakšne očesne bolezni, ali degeneracije rumene pege ali glavkoma. A vendar ker je enkrat že bila na okulističnem pregledu je vedela da bo tudi tokrat, ko bo šla na pregled oči Maribor, je okulist izmeril ostrino vida in dioptrije ter pogledal notranjost očesa z njihovimi sodobnimi napravami. Tako namreč tudi okulist najbolj zna preveriti očesni tlak in gibljivost zenic, hkrati pa si že postavila nekaj vprašanj ki bi jo lahko zanimala. Še posebej ker je hotela in razmišljala da bi zamenjala očala z lečami. Pa nekaj tudi o utrujenih očeh in za možnost dodatne terapije ali posebne kapljice za oči. Tako je na koncu le našla dobrega optika v Mariboru, ki bi lahko nudil celovit pregled in tudi svetoval za očala in leče. Hkrati pa je vedela da je ravno ta ena od boljših zdravnikov, saj ga v mestu vsi zelo hvalijo.
Res se je veselila pregleda čeprav jo je bilo strah da ne bi bilo karkoli narobe, saj ravno zato se je zavedala da je zgodnje odkrivanje težav veliko boljše, saj lahko ponudi bolj učinkovite rešitve in zato je res upala da gre le za utrujenost oči.…
Ste med tistimi, ko vam je čisto vseeno v kateri kozmetični salon zavijete, ali ste bolj pazljivi pri izbiri? Sama sem postala zelo pazljiva, kateri kozmetični salon izbiram za oblikovanje obrvi. Moram pa reči, da včasih ni bilo tako. Včasih mi je bilo čisto vseeno v kateri kozmetični salon sem šla in si oblikovala obrvi. Potem, ko pa sem obiskala več salonov, sem še kako videla razliko v obliki mojih obrvi. Tako sem kar hitro izbrala moj kozmetični salon, kjer sem zadovoljna glede mojih obrvi. Spoznala sem, da je lahko oblikovanje obrvi še kako različno, čeprav si želiš in vsem poveš isto. Enostavno vsaka kozmetičarka razume in dela po svoje.
Oblikovanje obrvi in slab vid
Sama sem si vedno oblikovala obrvi sama, potem pa sem prišla v leta, ko nisem več dobro videla na blizu. Tako sem videla, da si z očali skoraj ne morem lepo oblikovati obrvi. Tako sem začela hoditi k kozmetičarki, da mi oblikovanje obrvi naredi ona. Čeprav sem bila prepričana, da bom zadovoljna že v prvo, temu ni bilo tako. Bolj kot sem poudarjala, da moje obrvi morajo biti debelejše, na koncu nisem bila zadovoljna. Ko sem premišljevala, zakaj mi kozmetičarka vedno populi preveč obrvi, sem prišla do spoznanja, da ji je čudno, ker pridem k njej za tako malo odvečnih dlačic. Ko pa sem enkrat razložila, da na blizu slabo vidim in da zato potrebujem kozmetičarko, sem imela vedno lepo oblikovane obrvi. Ja, pri meni ni veliko dela in te odvečne dlačice bi si res lahko izpulila sama, vendar pa tega zaradi slabega vida nisem več hotela početi sama.
Kako izbrati dober kozmetični salon za oblikovanje obrvi
Pri izbiri salona vprašajte, katere tehnike uporabljajo (pinceta, voskanje, nitkanje) in ali ponujajo tudi barvanje, laminacijo ter t. i. brow mapping za simetrično obliko. Dober salon vam bo pred postopkom razložil, kakšna oblika in debelina najbolje pristajata vašemu obrazu, ter upošteval vaše želje. Preglejte fotografije pred/po, preverite ocene strank in se dogovorite za preizkusni termin. Redno oblikovanje obrvi na 2–3 tedne (odvisno od hitrosti rasti) pomaga ohranjati čisto linijo, hkrati pa prepreči pretirano puljenje. Če slabše vidite ali si želite bolj definirano obliko, je strokovna pomoč najbolj varna in natančna izbira.
Zakaj bi se človek trudil, če ti lahko perfektno oblikovanje obrvi naredi nekdo drug, ki se na to spozna. Danes so moje obrvi vedno lepo oblikovane, ker na oblikovanje obrvi hodim na 14 dni. Več informacij in nasvete najdete na neyes.si.…
Pred nekaj leti sem med čiščenjem podstrešja našla škatlo, ki sem jo skoraj že pozabila. Bila je napolnjena s spomini – stare knjige, risbice in med njimi moje otroške igrače. Med prsti sem obračala majhnega plišastega medvedka, ki je bil že obrabljen, a še vedno dišal po otroštvu. V tistem trenutku sem se spomnila, koliko topline in domišljije je nekoč pomenil.
Ko sem postala mama, sem šele zares razumela, kako pomembne so igrače za otroka. Niso le predmeti, ampak del njihovega sveta. Način, kako spoznavajo življenje, izražajo čustva in gradijo spomine. Ko sem opazovala svojega sina, kako se ure in ure igra s preprosto leseno železnico, sem videla tisto iskrico, ki sem jo nekoč imela tudi sama.
Danes so igrače povsod. Svetleče, pametne, z zvoki in lučkami. A prav tiste najpreprostejše, ki spodbujajo domišljijo, imajo največjo vrednost. Zato pri nas doma dajemo prednost lesenim, naravnim in trajnim igračam. Tistim, ki se lahko podedujejo, popravijo in še naprej nosijo zgodbe.
Včasih skupaj preživiva popoldne, ko iz škatle potegneva moje stare igrače. Sin me vpraša, kako sem se igrala kot otrok, in medtem ko mu pripovedujem, se spet spremenim v tisto malo deklico z velikimi sanjami. Ugotovila sem, da igrače niso pomembne samo za otroke – tudi odrasle spomnijo, da je v življenju lepo, če si kdaj dovolimo igrivost.
V svetu, kjer vsi hitimo, so ti trenutki čistega veselja pravi oddih. Nič ne osreči bolj kot pogled na otroka, ki si sam izmisli igro, brez navodil in zaslona. Takrat vem, da sva izbrala pravo pot – manj hrupa, več domišljije.
Ko zvečer pospraviva po tleh razmetane igrače, se mi vedno zazdi, da so ti predmeti veliko več kot le plastika ali les. So drobni koščki otroštva, ki povezujejo generacije. In vsakič, ko jih vidim, se spomnim, da igra nikoli zares ne izgine, le spremeni obliko.…
Ko sem pred leti začel delati v manjšem podjetju, sem mislil, da bo za uspešno delo dovolj znanje s področja, za katero sem bil zaposlen. Hitro sem ugotovil, da to ni čisto res. Velik del uspeha je odvisen od tega, kako se povežeš z ljudmi, kako predstaviš svoje ideje in kako poslušaš druge. Takrat sem se prvič resneje srečal z izrazom poslovna komunikacija.
Sprva mi je šlo marsikaj narobe. Spomnim se sestanka, na katerem sem želel predstaviti predlog izboljšave. Govoril sem prehitro, uporabil preveč strokovnih izrazov in nisem pustil prostora za vprašanja. Na koncu so bili sodelavci zmedeni, jaz pa razočaran, ker moj predlog ni bil sprejet. Šele kasneje sem razumel, da težava ni bila v ideji, ampak v tem, kako sem jo predstavil.
Začel sem se bolj zavedati, da je poslovna komunikacija večplastna. Ne gre samo za besede, ampak tudi za ton glasu, telesno govorico in pripravljenost, da slišiš drugo stran. Naučil sem se postavljati odprta vprašanja, aktivno poslušati in na koncu povzeti bistvo, da sem pokazal razumevanje. Že te majhne spremembe so naredile veliko razliko.
Posebej dragoceno se mi zdi, da dobra poslovna komunikacija gradi zaupanje. Stranke hitro začutijo, ali jih res poslušaš ali samo čakaš, da poveš svoje. Ko sem začel iskreno povzeti njihove besede in pokazal, da sem razumel njihove skrbi, se je odnos povsem spremenil. Postali so bolj odprti, sodelovanje pa lažje.
Tudi v ekipi sem opazil, da se produktivnost poveča, ko je komunikacija jasna in spoštljiva. Konfliktov ni mogoče povsem preprečiti, a z mirnim tonom in jasnim izražanjem se jih da rešiti veliko hitreje.
Danes poslovna komunikacija vidim kot veščino, ki jo mora razvijati vsak, ne glede na to, v kateri panogi dela. Je temelj za gradnjo odnosov, za uspešno vodenje projektov in za to, da se ideje ne izgubijo, ampak pridejo do uresničitve. Za dodatne praktične napotke in primere si oglejte vsebine, ki jih pripravlja Marko Kotnik – poslovna komunikacija.…
Ko sem se nekaj časa nazaj lotil prenove kopalnice, sem takoj vedel, da bo potrebno poskrbeti tudi za mojo tuš kabino. Namen prenove je sicer bil ta, da zamenjam ploščice. Te so bile že od kar sem se vselil, nekoliko staromodne in na določenih delih celo popokane, tako da me je to precej motilo. Nakup nove tuš kabine pa sem si želel zaradi tega, ker je bila moja stara precej slaba. Mehanizem za zapiranje je bil relativno slab, ter sem velikokrat po tuširanju imel mokro kopalnico. Prav tako je bila precej majhna, ter si se zato kar malo počutil klavstrofobično.
Zato sem se najprej odpravil v nakup za ploščice. Ko pa je bilo to opravljeno, ter sem si zbral ustrezne s katerimi sem lahko malo moderniziral izgled kopalnice, pa sem se lahko še odpravil po nakup ustrezne tuš kabine, ki bi se prilegala novim ploščicam. Paziti sem namreč moral na to, da ne bi kupil zelo staromodnih ploščic in neke moderne tuš kabine. Rabil sem torej najti tiste primerne opcije, ki bi se lahko prilegale zraven.
Na koncu pa sem se odločil za precej moderne ploščice in tuš kabino, kar pa mi je bilo v bistvu precej všeč. Skrbelo me je edino to, da se to ne bo najbolj skladalo z preostalim izgledom kopalnice, vendar sem si pač moral zaupati.
Večin odela pa sem želel opraviti sam, vendar sem rabil pomoč edino pri montaži tuš kabine. Ker je bila ta večja kot prej, je bilo potrebno prilagoditi odvodno cev, katera je bila prej preveč blizu stene, saj je bila tista tuš kabina pač manjša. Ko pa so mi vodovodarji poskrbeli za to, pa sem se kar sam lotil položitve ploščic, saj sem to znal delati. Po končanem delu pa sem bil precej zadovoljen z izgledom, ki sem ga dosegel. Moja kopalnica mi je sedaj veliko bolj všeč. …
Nekaj mesecev nazaj sem prvič v življenju slišal za nogavice, imenovane sporcks. O teh mi je govoril prijatelj, ki se je že kar nekajkrat odpravil na pol maraton. Povedal mi je namreč, da dobra obutev ni edina reč, ki je pri teku pomembna. Rabiš poskrbeti tudi za ustrezne nogavice, saj si sploh ne moraš misliti, kako veliko razliko lahko te naredijo. To mi je razlagal zaradi tega, ker sem se tudi sam nekaj časa že ukvarjal s tekom. To pa sem bolj ali manj delal na rekreativni ravni. Tek mi je bil pač všeč, ter sem na ta način videl odlično priložnost, kako poskrbeti za svojo kondicijo in telesno pripravljenost.
Pred tem pogovorom pa sem se tudi sam srečeval z kar nekaj različnimi težavami, povezanimi z bolečinami na območju stopal. Od začetka sem si mislil, da je kriva zgolj moja obutev. Zato sem si takrat res kupil tiste kvalitetne in dobre tekaške čevlje, ter sem za njih zapravil tudi kar nekaj denarja. A reči se po tem niso čisto izboljšale. Seveda je bilo boljše, v bistvu kar precej boljše, a na momente sem še vedno čutil tisti neprijeten občutek in nekaj bolečin. Takrat me je to kar malo prestrašilo. Čevlji niso bili krivi, tako da sem pomislil, da je nekaj narobe z mano.
A nato sem slišal tisto zgodbo o tekaških nogavicah in o tistih nogavicah sporcks, ki mi jih je predlagal prijatelj. Brez preveč razmišljanja, sem se odpravil na splet, ter poiskal te nogavice. Prijatelj se je s tekom namreč ukvarjal zelo resno, tako da sem mu na temu področju čisto zaupal, brez da bi se spraševal.
Tedaj sem našel nogavice sporcks in jih kar naročil v moji velikosti. Takoj sem opazil, da so zasnovane res posebno. Imajo šive na primernih mestih in kompresijo. S temi nogavicami so nato vse moje težave izginile. …
Ko je moja hčerka začela hoditi v prvi razred, sva šli na predstavo v konjušnico. Tam sem videla čisto drugo hčerko, kajti bila je navdušena nad konji. Jahanje konj in sami konji so jo prevzeli. Že takoj sem vedela, da se to ne bo tako hitro končalo in tako je tudi bilo. Vsak dan me je prosila, če lahko greva v konjušnico, da bi videla konje in mogoče jahala. Tako sva začeli hoditi v konjušnico trikrat na teden. Vpisala sem jo v tečaj jahanja in tako se je vse skupaj nadaljevalo, da danes mineva že 10 let odkar ona jaha. Ko jo opazujem vidim, da jo jahanje konj osrečuje.
Pred kratkim pa sem bila tudi postavljena pred veliko odločitvijo. Kajti v konjušnici se je prodajal en konj, ki je bil njej zelo blizu. Takrat so govorili, da če ga ne bo kupil nihče iz tega kraja, bo konj šel drugam. Že samo misel moje hčerke, da tega konja ne bo videla več, je postala žalostna. Tako sem cel teden premišljevala kaj naj naredim. Lastnik konjušnice me je vzpodbujal, da naj konja kupim jaz. To je bil precej naporni teden. Gledala sem hčerko, kako ga ima rada in upala, da bo konja kupil nekdo iz našega kraja. Ker se to ni zgodilo, sem morala odreagirati. Tisti dan je bilo na vrsti jahanje konj in moja hčerka je ravno jahala tega konja. Ko sem jaz opazovala, kako je povezana s tem konjem, sem šla do lastnika in potrdila, da ga bom kupila jaz.
Ko je hčerka nehala jahati, sem šla do nje in ji povedala novico. Jokala je od vesela, kajti zavedala se je, da je ta konj sedaj samo od nje. Jaz pa sem vedela, da jo jahanje konj osrečuje in da bom naredila samo dobro, če bom kupila ravno tega konja. …
Spomnim se, ko sem si kot otrok prvič zaželel superge Air Jordan. Takrat si jih nisem mogel privoščiti, a sem jih občudoval pri starejših fantih iz soseske. Zdelo se mi je, da imajo tisti, ki jih nosijo, posebno samozavest. Niso bile samo športne copate, bile so simbol stila, gibanja, nečesa večjega od mode.
Leta kasneje sem si končno kupil svoj prvi par. Model je bil retro, s klasičnimi rdeče-belimi detajli. Ko sem jih obul, sem začutil nekaj znanega, skoraj nostalgičnega. Air Jordan zdaj niso bile več le želja, ampak zgodba, ki sem jo začel pisati sam. Danes jih ne nosim le zato, ker so udobne ali modne, ampak ker nosijo pomen.
Vsakič, ko jih obujem, se spomnim, kako daleč sem prišel. In kako lahko nekaj na videz preprostega, kot je par superg, postane del tvoje identitete. Zame so Air Jordan veliko več kot obutev. So navdih in majhna nagrada samemu sebi.
Z leti sem si nabral nekaj parov, vsak z neko zgodbo. Prvi Air Jordan 1 so bili posebni zaradi simbolike, drugi, model 4, zaradi udobja in prefinjenih linij. Eni so bili kupljeni za rojstni dan, drugi kot darilo samemu sebi ob zaključenem projektu. Nisem zbiratelj v klasičnem smislu, a vsak par ima pri meni svoje mesto.
Kar mi je pri Air Jordan najbolj všeč, je kombinacija športne dediščine in uličnega stila. Lahko jih nosiš z jeansom, trenirko ali celo bolj elegantno in vedno dodajo tisto nekaj več. Pa ne gre le za izgled. Gre za občutek samozavesti, ki pride s tem, ko obuješ čevlje, ki nosijo zgodbo. Zgodbo vztrajnosti, talenta in odločnosti.
Michael Jordan mi je bil vedno navdih, ne le kot športnik, ampak kot nekdo, ki ni nikoli obupal. In ravno to znamka Air Jordan prenese naprej: mentaliteto zmagovalca. Zato jih ne nosim le zaradi videza ali udobja. Nosim jih, ker me spomnijo, da je vredno verjeti vase. In to je nekaj, kar preprosto ne zbledi.…
Po dolgih dnevih avantur, raziskovanja skritih kotičkov naše dežele, vožnje čez blatne gozdne poti in preskakovanja luž na brezpotjih, je najin jekleni konjiček končno potožil.
Blato mu je povsem spremenilo barvo, pod listjem in prahom pa bi ga kdo težko prepoznal. Bil je utrujen in umazan, pa vseeno ponosen na prevožene kilometre. Zdaj je bil čas, da mu privoščiva razvajanje, pravi spa dan in ročna avtopralnica Ljubljana je pravi kraj za to. Ko sva se pripeljala na parkirišče, je iz avtopralnice dišalo po svežem čistilu in vosku. Fantje in dekleta v delovnih kombinezonih so se urno gibali, vsak s svojo krpo, cevjo ali gobico v roki. Takšne natančnosti in predanosti že dolgo nisva videla, res je kaj pravijo, da je ročna avtopralnica Ljubljana najboljša daleč naokrog. Najin avto je čakal na preobrazbo.
Najprej so ga s posebnim močnim curkom vode osvobodili debelega sloja blata. Videlo se je, kako se pod curkom že raklo prikazuje prava barva karoserije. Nato so ga nežno namilili od strehe do koles, pri tem pa niso izpustili niti najmanjšega kotička. Penasta kopel se je lesketajoče ovila okrog avtomobila, ki je pod rokami spretnih delavcev, ki jih ima ročna avtopralnica Ljubljana na pretek, vidno oživel. Sledilo je temeljito čiščenje platišč, kjer je bilo blato najbolj trmasto, nato pa še ročno čiščenje podvozja, saj so vedeli, da je prav tam skritih največ posledic najinih pustolovščin. Vsak gib je bil premišljen, vsak detajl je bil deležen pozornosti. A prava čarovnija se je zgodila v notranjosti. Posesali so vsak košček zemlje, izprali madeže s sedežev in z nežnim sredstvom osvežili volan, armaturno ploščo in prestavno ročico. Kabina je na koncu zadišala po čistem in svežem, skoraj tako kot bi se preselila v popolnoma nov avto.
Ko sva na koncu prevzela avtomobil, se je v soncu bleščal kot iz avtomobilskega salona. Iz kabine je dišalo po limeti in svežem usnju. Tako je ročna avtopralnica Ljubljana upravičila svoj sloves najboljšega.…
Ko sva s fantom razmišljala o prenovi stanovanja, so bila zunanja senčila prva stvar na seznamu. Vedela sva, da bova poleti potrebovala zaščito pred soncem, ampak zima? Takrat si pa res nisva mislila, da bodo zunanja senčila prišla tako prav.
Prvi meseci v novem stanovanju so bili super, ampak ko je prišel november, sva začela opažati, da je stanovanje hladnejše, kot sva pričakovala. Ogrevanje je delovalo, ampak nekako se toplota ni obdržala dolgo. Še posebej zvečer, ko so zunanje temperature padle, sva imela občutek, da piha iz oken.
Najprej sva mislila, da so težava okna. Ampak bila so nova, dobro zatesnjena. Potem sva ugotovila, da je problem v tem, da steklene površine enostavno prepuščajo mraz in toplota hitro uhaja ven. Tako sva začela razmišljati, ali bi lahko zunanja senčila pomagala tudi pozimi.
Ker sva jih že imela zaradi poletne vročine, sva jih en večer enostavno pustila spuščene. Razlika je bila očitna! Stanovanje je bilo občutno toplejše, radiatorji niso delali tako močno in toplota se je veliko dlje obdržala v prostoru.
Tako sva začela redno uporabljati zunanja senčila tudi pozimi. Ko je zunaj mrzlo, jih zvečer spustiva in ustvarijo dodatno plast izolacije. Notranja temperatura ostane bolj stabilna, manj toplote uhaja skozi okna, ogrevanje pa deluje veliko bolj učinkovito.
Najboljši del pa je, da ko sva preverila porabo energije, so bili računi za ogrevanje nižji kot prejšnjo zimo. Kdo bi si mislil, da lahko zunanja senčila pomagajo pri varčevanju, ne samo pri hlajenju poleti, ampak tudi pri ogrevanju pozimi?
Če bi na to pomislila prej, bi jih uporabljala že od prvega dne. Zunanja senčila priporočam vsakemu. Niso samo zaščita pred soncem, ampak tudi odlična rešitev za boljši izkoristek toplote v hladnih mesecih.
Poleg prihranka pa so zunanja senčila odlična tudi zato, da imaš več zasebnosti. Midva imava stanovanje obrnjeno direktno na ulico in če so senčila spuščena, nama dajejo dodaten občutek udobja in varnosti. Tako, da ne gre le za toploto, ampak tudi za bolj prijetno bivanje.…