Izpit za čoln je bilo vredno narediti, ker smo doma že imeli čoln

Moj oče me je od nekdaj jemal z seboj, ko je šel z čolnom na morje, pravzaprav sem komaj čakala vikende, da greva na morje, to mi je pomenilo veliko, ker je moj oče imel izpit za čoln, sva lahko varno plula po morju, kolikor se nama je dalo. Nikoli nisem bila slabe volje, ali tečnarila, da naj greva prej domov, resnično mi je bilo lepo. 

Oče mi je večkrat dovolil, da sem prijela za volan čolna in sama krmilila čoln, seveda je bil prisoten, ampak to so bili nepozabni trenutki. Čeprav nikoli nisem preveč razmišljala, da ko bom velika, da bi lahko naredila izpit za čoln, sem ga kaj kmalu resnično naredila. 

Saj veste, ko pride puberteta in najstnika malo meče, no tudi mene je takrat pošteno metalo, starši so me imeli kar dosti, vendar se niso dali, stali so mi skozi ob strani, oče je vztrajal, da sem šla za vikende še vseeno z njim na čoln, čeprav je moral zaradi moje trme hoditi precej kasneje, ker sem pač zjutraj dolgo spala. Tako sem prebrodila puberteto in potem, kar hitro izrazila željo, da pa bi izpit za čoln imela. Moj oče je seveda bil vesel, ker je vedel, da bo njegov čoln tako v uporabi.

Seveda je za vse skrbel on, jaz ko sem naredila izpit za čoln, sem se samo vozila in uživala. Kasneje pa sem spoznala svojega bodočega moža, takrat so se stvari spremenile, moj oče in fant sta postala dobra prijatelja, tudi on je izpit za čoln in tako sta ga skupaj rihtala in urejala. Vsi stroški so tako šli na pol in vsi smo bili srečni, ker je oče začel to pot. Danes imamo vsi trije izpit za čoln, včasih se borimo med seboj, kdo bo vozil, ko gremo na morje, lepo nam je.