Brat me je poklical in rekel samo kolonoskopija
Pred dvema mesecema mi je zazvonil telefon, na ekranu se je izpisalo bratovo ime, zato sem se z veseljem javila, saj se zelo dobro razumeva. Nekaj časa je bila na drugi strani tišina, nato je rekel samo kolonoskopija in v hipu so na dan privreli težki spomini.
Besedo kolonoskopija povezujem z dvema težkima dogodkoma. Pred desetimi leti mi je moja ljuba mama rekla, da ji je zdravnik predlagal pregled kolonoskopija, ker je že dalj časa imela težave s prebavo in presnovo. Izkazalo se je, da je imela raka na črevesju. Že sama misel na to, da je dobila raka, jo je tako potrla, da smo jo izgubili v roku pol leta, kljub temu, da je bila po navadi zelo pozitivna oseba. Izguba mame je bila zame zelo travmatična, zelo sva si bili blizu in sva se kljub razdalji v kilometrih slišali skoraj vsak dan. Težko sem sprejela dejstvo, da jo ne bom videla nikoli več.
Štiri leta kasneje sem očeta peljala na pregled k osebni zdravnici. Iz ordinacije je prišel z napotnico, kjer je pisalo kolonoskopija in komaj sem se obdržala na nogah od šoka. Na veliko žalost se je zgodba ponovila in prej kot v letu dni sem izgubila tudi očeta. Tudi pri njemu so ugotovili raka na črevesju.
Ko mi je sedaj brat rekel kolonoskopija, je bila moja prva misel, pa ne še on, zakaj ravno naša družina. Tokrat ga je na pregled odpeljala najina sestra in hvaležna sem, da ga je. Kajti tokrat se je kolonoskopija izkazala za rešiteljico, saj so mu raka odkrili v začetni fazi in so rekli, da bo brat popolnoma okreval. Mogoče pa vedno ni vse samo slabo, mogoče pa bi bil čas, da premagam svoj strah in odpor in grem na pregled tudi sama, saj je več kot očitno rak na črevesju spremljevalec naše družine.…