Ročne svetilke in koruzni labirint

Ker so bili prazniki in so bile počitnice, je vedno čas, ko moram splanirati dneve, kajti drugče je v hiši norišnica, ker je otrokom dolgčas. Tokrat je k nam prišla na počitnice nečakinja in z možem sva se odločila, da jih peljava v koruzni labirint. Takoj sem vedela, da bodo potrebne ročne svetilke, ker sva se odločila, da gremo tako, da bomo pol koruznega labirinta prehodili po svetlem in pol po temi. Tako sem vedela, da bosta otroka prav uživala.

Samo ročne svetilke smo morali najti. Problem je nastal, ker smo potrebovali kar štiri, če smo hoteli, da ima vsak svojo. Imela sem srečo, ker je prešnji teden moj mož ravno prinesel domov še tri nove ročne svetilke, ki mu jih je podaril njegov oče. Takrat sem res rekla, kaj nam bo toliko svetilk, a se je hitro izkazalo, da jih potrebujemo. Tako sama rečem, da se stvari včasih odvijejo z namenom in prav je tako. 

Ročne svetilke in koruzni labirint

Moram reči, da smo pohod v koruznem labirintu začeli po svetlem in nekje na sredini poti se je stemnilo in ročne svetilke so prišle v uporabo. Prav lepo je bilo videti, ko je po koruznem labirintu bilo polno svetilk, ki so svetile sem ter tja. Kako simpatično je bilo vse skupaj. Tako smo hodili po labirintu v temi in se šalili eden do drugega. Včasih, ko smo ugasnili ročne svetilke, smo tudi katerega pošteno prestrašili. Lahko rečem, da je bilo res polno smeha. Tako smo v avto prišli dobre volje in se zavedali, da so nam ročne svetilke še kako prav prišle, ker smo se na koncu ločili, da je vsak sam našel pot iz labirinta. 

To izkušnjo smo dali skozi in sedaj je na vrsti druga. Pošteno povem, da prav uživam, ko lahko planiram nove dogodivščine, ker sem še dovolj pri močeh, da z otroci uživam na polno. 

Doma smo ročne svetilke pospravili do naslednjič. …